Radvanjska župnija

Radvanje je začelo s šolo leta 1872, zaradi potreb takratnega šolstva pa so 15. oktobra 1893 blagoslovili temeljni kamen za kapelo. Tega leta so ustanovili tudi prostovoljno gasilsko društvo in začeli zidati gasilski dom. Leto zatem, 11. oktobra 1894, je kapelo sv. Frančiška Asiškega slovesno blagoslovil knezoškof Mihael Napotnik.

Tako je bila leta 1894 zgrajena neogotska cerkev svetega Frančiška Asiškega v Spodnjem Radvanju. Tedaj je bilo še vse v okviru magdalenske župnije. Samostojno župnijo je Radvanje dobilo leta 1957. Cerkev je bila majhna, brez veroučne učilnice in duhovnikovega stanovanja.

1. oktobra 1963 je le nekaj let staro župnijo prevzel župnik Janko Kač, ki je leta 1973 vložil prošnjo za prizidek k cerkvi. Leta 1979 so po načrtih arhitekta Cirila Zazule začeli zidati prizidek oz. novo pastoralno središče. Gradnjo prizidka so začeli februarja, 13. maja 1979 pa je škof dr. Vekoslav Grmič blagoslovil temeljni kamen. Cerkev je bila končana še istega leta oktobra. Pri tem delu se je pokazala velika požrtvovalnost Radvanjčanov. Za božič leta 1983 je cerkev dobila tretji zvon in tabernakelj, kasneje še nov krstni kamen, oltar, slike vitraje in križev pot. Skozi desetletja se je tako podoba cerkve počasi a vztrajno oblikovala in dopolnjevala.

Leta 2007, le nekaj mesecev po zlatem jubileju župnije, je umrl župnik Janko Kač. Na njegovo mesto je prišel Alojz Krašovec, ki je tu opravljal službo župnika do l. 2013, ko so župnijo prejeli v soupravo redovniki salezijanci iz bližnjega Don Boskovega centra.