Radvanjski grad

Sedež radvanjske gospoščine je bil v Zgornjem Radvanju. Najprej je bila graščina preprosta, v 17. stoletju pa so jo prezidali v pravi dvor, okoli katerega je bil širok vodni jarek z dvižnim mostom. Podoba, ki jo kaže danes izvira iz leta 1743, čeprav je bil v zapisih omenjen že leta 1695. Takrat so mu prizidali gospodarska poslopja in leta kasneje še lavretinsko kapelo. Okrogli trinadstropni stolpič na vogalu poslopja je romantični dodatek iz 19. stoletja.

Dvorec je enonadstropna stavba, ki ima obliko črke L. oba hodnika sta akadirana z oboki na toskanskih stebrih. Na nekaterih mestih se kažejo ostanki dekorativne baročne poslikave. V prvem nadstropju je naslikana sončna ura.

Grad je nekoč obdajal čudovit park, zaradi čudovitega nasada vrtnic in pritlikavega grmičevja so ga imenovali kar »paradiž«. Od tega je danes na južni strani poslopja ostala le mogočna platana.

Graščina je v svoji zgodovini zamenjala kar nekaj lastnikov. Leta 1889 jo je kupil Alfred pl. Rossmanit–Florstern in v njegovem času si je radvanjska veleposest zelo opomogla in povečala (iz 185 ha se je do leta 1901 povečala na 310 ha).Tedaj so k posesti sodili tudi drevesnica, vrtnarija, opekarna in žaga. Leta 1930 je graščino in posest prodal. Med obema vojnama je bil lastnik gospoščine Nikola Jurkovič.

Po vojni je bil lastnik graščine Agrokombinat, od takrat pa potuje od lastnika do lastnika in išče tistega, ki bi jo obnovil in ohranil kot spomin bodočim rodovom.